Slovenec ustvari šestkrat toliko kot pred 35 leti: kaj še razkrivajo številke

Se še kdo spomni 247-odstotne inflacije? Toliko je znašala rast cen življenjskih potrebščin leta 1991, ko je Slovenija stopila na samostojno pot. Podjetja so se zaradi izgube jugoslovanskih trgov, na katere so bila močno navezana, znašla v težkem položaju, brezposelnost je bila visoka.

Kako je danes? Zbrali smo nekaj primerjav, ki so jih ob 35-letnici samostojnosti Slovenije pripravili na statističnem uradu (Surs).

BDP na prebivalca: Še vedno pod evropskim povprečjem

Poglejmo najprej kazalnik gospodarske razvitosti, ki je eden pomembnih dejavnikov kakovosti življenja. Bruto domači proizvod na prebivalca je lani obsegal 33.060 evrov oziroma približno šestkrat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije, vendar je bil še vedno za okoli petino manjši od povprečja EU, ki je znašalo 41.600 evrov, ugotavljajo državni statistiki.

In še podatek urada za makroekonomske analize in razvoj iz letošnjega Poročila o razvoju: lani je Slovenija po BDP na prebivalca v standardih kupne moči dosegla 91 odstotkov povprečja EU. Ker se že nadpovprečna stopnja zaposlenosti zaradi demografskih sprememb ne bo mogla več bistveno povišati, je rast BDP odvisna predvsem od rasti produktivnosti. Ta pa je v Sloveniji v mednarodni primerjavi nizka, zaostanek za EU pa se le počasi zmanjšuje.

Kot ugotavljajo pri Umarju, hitrejšo rast produktivnosti omejujejo predvsem podjetniške naložbe v inovacijsko podprto rast.

Kdaj bomo ujeli Avstrijce?

Tudi zato, ker je podjetniških naložb, ki bi poganjala razvoj in inovacije, premalo, dodana vrednost na zaposlenega raste po polžje. Leta 2016 je po podatkih Ajpesa znašala 43.154 evrov na zaposlenega, lani 67.102 evrov, čeprav so ambicije, da bi ujeli Avstrijo, ker ta številka že presega 100.000 evrov.

Predelovalne dejavnosti ustvarijo največ dodane vrednosti gospodarstva, odkar ima Surs podatke, to je od leta 1995, in sicer okoli petino. Med temi dejavnostmi sta leta 2024 med njimi največ prispevali proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov ter proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.

Obsežne naložbe v farmacijo

V zadnjih letih je bila Slovenija deležna velikega naložbenega cikla v farmaciji. Švicarski farmacevtski velikan Sandoz oziroma njegovo slovensko podjetje Lek je v Ljubljani pred kratkim odprl nov razvojni center za podobna biološka zdravila. Gre za prvi projekt milijardne naložbe pri nas. Objekt ob Verovškovi ulici je pomemben korak pri vzpostavljanju celotne razvojno-proizvodne verige za to hitro rastoče področje farmacevtske industrije, ki ga bosta dopolnila še tovarni v Lendavi in na Brniku.

Novartis pa bo prihodnji teden v Ljubljani odprl svoj novi obrat za proizvodnjo aseptičnih izdelkov. Ta bo opremljen z najsodobnejšo tehnologijo, naložba pa je vredna več kot 200 milijonov evrov.

Lani je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 941.267 prebivalcev Slovenije. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 3,9-odstotna oziroma druga najnižja od leta 1993, odkar Surs izvaja te meritve. Najnižja je bila v letih 2023 in 2024, 3,7-odstotna. Narašča število tujih delavcev, lani decembra jih je bilo 2,6-krat toliko kot desetletje pred tem.

Kdo se še spomni 250-odstotne inflacije?

Tisti, ki so ob osamosvojitvi Slovenije že delali, se najbolj spomnijo, kako hitro je denar izgubljal vrednost. Inflacija je bila leta 1991 najvišja, kar 247,1-odstotna, navaja Surs. Letna stopnja rasti cen življenjskih potrebščin je lani znašala 2,7 odstotka, v evropski primerjavi pa 2,5-odstotna, kolikor je tudi znašalo povprečje EU.

Dve leti smo imeli celo deflacijo, in sicer v letih 2015 in 2020.

inflacija:

Gradi se več stanovanj kot pred desetimi leti

Skupna površina lani načrtovanih stavb je merila skoraj 1,8 milijona kvadratnih metrov, kar je bilo približno polovico več kot leta 2015. Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi lani, je bila predvidena gradnja 4.383 stanovanj, to je za skoraj dve tretjini (62 odstotkov) več kot deset let prej.

Skupna vrednost vseh stanovanjskih nepremičnin, prodanih lani, je znašala okoli 1,9 milijarde evrov. Cene stanovanj in hiš so lani zrasle že enajsto leto zapored, in sicer za 5,8 odstotka.

Od leta 2015 naprej je rast cen pisarn običajno presegala rast cen lokalov. V primerjavi s povprečjem leta 2015 so bile cene pisarn ob koncu lanskega leta višje za 76 odstotkov, trgovskih in storitvenih lokalov pa za skoraj 66 odstotkov, navaja Surs.

Manjša uporaba fosilnih goriv

Slovenci se vse bolj obračamo k elektriki, kažejo podatki Sursa. Med letoma 2015 in 2024 se je namreč struktura porabe energentov v gospodinjstvih precej spremenila. Povečala sta se deleža električne energije (s 24 odstotkov na 35 odstotkov) in toplote iz okolice (z dveh odstotkov na sedem odstotkov). Hkrati se je zmanjšala uporaba fosilnih goriv (z 22 odstotkov na 18 odstotkov), zlasti ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina.

Neto proizvodnja električne energije je v letu 2024 znašala 16.108 GWh, kar je bil tretji največji obseg proizvodnje od leta 2004.

Štirikrat več prenočitev turistov

Od osamosvojitve števili prihodov in prenočitev turistov naraščata. Lani je bilo skoraj sedem milijonov prihodov in nekaj več kot 17,8 milijona prenočitev domačih in tujih gostov. To pomeni, da je bilo prihodov petkrat toliko kot leta 1991, prenočitev pa štirikrat toliko.

Dodana vrednost turizma je lani znašala 2,4 milijarde evrov, kar je bilo 3,9 odstotka celotne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva.

Številke so precej višje, če poleg neposrednih upoštevamo še posredne učinke, saj sproža povpraševanje v drugih gospodarskih dejavnostih, ki dobavljajo proizvode za izdelavo turističnih dobrin. S povečanjem obsega proizvodnje rastejo tudi dohodki gospodinjstev, kar nadalje sproža povpraševanje in potrošnjo, piše Surs. Ocenjena skupna dodana vrednost, ki je bila posledica turistične potrošnje, je lani znašala 4,6 milijarde evrov oziroma 7,3 odstotka celotne dodane vrednosti v gospodarstvu. Skupni BDP, izhajajoč iz turistične potrošnje, pa je znašal 6,2 milijarde evrov ali 8,7 odstotka BDP.

Sedemkrat več ekoloških kmetij

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo v Sloveniji približno 68.000 kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi skoraj 475.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. To pomeni, da eno kmetijsko gospodarstvo v povprečju uporablja sedem hektarjev teh zemljišč.

Na okoli 33.000 hektarjih je bilo pridelanih skoraj 161.000 ton krušnih žit, daleč največ pšenice in pire. V letih od 2015 do 2024 je pridelek krušnih žit ostal na približno enaki ravni. Pridelava krompirja pa je rahlo upadla na 75.000 ton.

Prav tako se je med letoma 2015 in 2024 zmanjšalo skupno število živine, najbolj prašičev.

V sistem nadzora ekološkega kmetovanja je bilo predlani zajetih 3.968 kmetijskih gospodarstev (tj. tistih s certifikatom oziroma v postopku preusmeritve) ali sedemkrat toliko kot leta 2000.

S kmetijskih gospodarstev je bilo lani odkupljenih skoraj 589.000 ton kravjega mleka. To je največ od leta 2000, odkar ima Surs na voljo te podatke. To je 16 odstotkov več kot leta 2005.

Koliko hrane si pridelamo sami

Koliko smo samooskrbni pri hrani? Podatki so spodbudni le za žita. Pri teh je bila stopnja samooskrbe leta 2024 v Sloveniji 81-odstotna. Kljub temu se razpoložljiva količina žita za prehrano ljudi zmanjšuje, ugotavljajo državni statistiki; leta 2001 je bilo prebivalcu Slovenije na voljo največ, 135 kg žita, predlani pa 113 kg.

Samooskrba pri drugih živilih pa upada. Pri mesu je bila najvišja, 100-odstotna, leta 2001, predlani je znašala 79 odstotkov. Prav tako za svoje potrebe pridelamo vse manj krompirja; na začetku tisočletja se je stopnja samooskrbe gibala med 80 in 86 odstotki, v zadnjih letih pa med 35 in 45 odstotki. Tudi sadja in zelenjave pridelamo manj, kot ga porabimo, vendar je treba upoštevati, da je zlasti pridelava sadja močno odvisna od vremena, poudarjajo na Sursu. Pri zelenjavi je bila na začetku tisočletja stopnja samooskrbnosti med 40 in 50 odstotki, v zadnjih letih med 33 in 39 odstotki. Pri sadju je bila najvišja leta 2000 (66 odstotkov), predlani pa 27-odstotna.

Narašča skrb za okolje

Po podatkih Eurostata je Slovenija leta 2024 ustvarila 15,2 milijona ton emisij toplogrednih plinov v CO₂-ekvivalentu, od tega jih je tri četrtine izviralo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, preostala četrtina pa iz gospodinjstev. Razmerje med obema skupinama se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenilo, prav tako so skupne količine v zadnjih desetih letih ostale na približno enaki ravni.

Na prebivalca Slovenije je nastalo 7,2 milijona kg emisij CO₂-ekvivalenta, kar nas uvršča tik pod povprečje EU. V desetih letih, med letoma 2015 in 2024, smo v Sloveniji zmanjšali količino emisij za osem odstotkov. Evropski prvaki so Estonci, ki so emisije zmanjšali za 42 odstotkov.

Za naložbe v varstvo okolja je bilo leta 2024 namenjenih 351 milijonov evrov, kar je bilo 39 odstotkov več kot leta 2005.